MNRI nevro-senzorno-motorična metoda integracije refleksov

KAJ JE MNRI?

M-masgutova

N-neuro sensi motor

R – reflex integration

Pri tej metodi gre za sistem različnih programov, ki podpirajo različne procese združevanja primarnih refleksov, ne glede na stanje ali pa starost osebe.

Namen te metode je nadgraditi osnovni potencial, ki je v VSAKEMU IZMED NAS.

Metoda je zelo preprosta, nežna ter prijetna, saj skozi nežne dotike izboljšujemo in nadgrajujemo delovanje možganov. Tako izboljšujemo vzorce gibanja, koordinacijo, ravnotežje, stabilizacijo, odpravljamo stres,…


REFLEKS JE SPOTANI ODZIV TELESA NA DRAŽLJAJE

Dr. Svetlana Masgutova opredeli otrokov razvoj kot naraven proces, v katerem imajo refleksi pomembno vlogo, saj otroku omogočajo obdelavo senzomotoričnih dražljajev, kontrolirajo odzivanje na dražljaje, možgansko procesiranje, nadzorovanje gibanja in celostnega motoričnega delovanja.

Prvi otrokovi gibi se razvijejo že v maternici (premikanje ploda, spuščanje po porodnem kanalu…). Dojenčkovi refleksi ne izginejo, ampak še naprej delujejo na višjih ravneh živčnih formacij. V kasnejšem razvoju nam integrirani refleksi pomagajo pri izzivih, s katerimi se srečujemo v svetu.

Če niso pravilno integrirani, povzročajo najrazličnejše izzive. Če predhodni gibalni vzorci niso bili v celoti integrirani, pa imamo tudi nejasne/nestabilne temelje. TELO se lahko kadarkoli vrne na določeno razvojno stopnjo in se gibalnega vzorca nauči na novo ali ponovno. 

Razvoj človeka in njegovega potenciala poteka že v času nosečnosti. Na to nas opozarjajo različni pedagoško-razvojni modeli, nevroznanost, ki spodbujajo celosten razvoj otroka. Spodbujati moramo OTROKOV NARAVEN RAZVOJ in mu nuditi zadostno količino zaznavnih in gibalnih izkušenj. 

NE POZABIMO – da ljudje sebe in svet primarno spoznavamo preko gibanja in čutnih zaznav.


DINAMIČNI IN POSTURALNI REFLEKSI

Predstavljajo nam osnovo za motorični razvoj posameznika na poglobljeni ravni in z delom na dinamičnih in posturalnih refleksih se sprožajo negativni učinki na strukturalnih, čustvenih, intelektualnih  (kognitivnih) in razvojnih spretnostih. Iščemo nove rešitve (»povod in vzrok«) pri izzivih, ki se nanašajo na slab motorični razvoj.

Integriranje nedejavnih refleksov omogoča sistemu telo – možgani dostop do normalnih gibalnih vzorcev ter tako spodbuja rast in napredek.

Pri delu uporabljamo naravne, nenasilne gibe, katerih se starši, zlahka naučijo. Gibe izvajamo vsak dan, vzamejo nam nekaj minut.



ARHETIPNA GIBANJA

Arhetipna gibanja so temelj, osnova na kateri stojijo refleksi. Gibanje se prične že v maternici in se nadaljuje skozi celo naše življenje, saj preko gibanja spoznavamo sebe in svet, ki se nahaja okoli nas ter gibanje je naše osnovno gonilo, ki nas poganja naprej.

Fetus postavlja temelje (kot pri hiši) za nadaljnji razvoj že v maternici preko arhetipnih gibanj in refleksov. Preko igre, zavestnega gibanja in refleksov se razvija integracija senzoričnega sistema in seveda koordinacija celotnega sistema.

Spontano gibanje, raziskovanje, preizkušanje, napake, vzponi in padci, ki so omogočeni otrokom takoj po rojstvu, so neprecenljivi za celoten razvoj otroka.

Otrok ne potrebuje kompenzacije ampak trdne temelje. Le s trdimi temelji pridemo do razvoja logike in razuma potrebnega za učenje.


NEVROSTRUKTURALNA INTEGRACIJA REFLEKSOV

Je namenjena sproščanju varovalnega refleksa. Kite so sestavljene iz vlaken, ki mišice povezujejo s kostmi. Kite, mišice in sklepi delajo vzajemno, ker to vpliva na podporo telesa in njegovo fleksibilnost, saj se mora telo neprenehoma prilagajati številnim različnim zunanjim silam med dejavnostmi, ko bi se sprostilo.

Varovalni refleks vpliva na sistem kit, mišic in sklepov , ki se raztezajo od velikega palca na nogi do zatilja (začetek je pri velikem palcu na nogi, skozi kite na stopalu, Ahilovo tetivo, kolensko tetivo, križnico, hrbtenico, različne mišice hrbta in vratu do zatilja). Varovalni refleks je odziv celega telesa in pomaga mobilizirati telo v stanju zaščite (z zamrznitvijo, bojem ali begom) in razvoja (z odmorom, učenjem in napredkom).

Dr. Masgutova mehanizem zamrznitve in odmora imenuje rdeča luč varovalnega refleksa, odziv beg/boj, ki sta mehanizma zaščite ter učenje/napredek v razvojnem mehanizmu pa zelena luč varovalnega refleksa.

Nevrostrukturna integracija določi trenutno stanje varovalnega refleksa s testiranjem različnih vidikov asimetrije. Simetrija kaže na zrelost varovalnega refleksa in njegovo ustrezno integracijo. Asimetrija pa kaže disfunkcijo varovalnega refleksa. To je posledica kronične napetosti v mišicah in kitah. Tehnike nevrostrukturne refleksne integacije so namenjene sproščanju obrambne napetosti, ki je prisotna v telesu.


Refleksi so odskočna deska za razvojne gibalne vzorce.

“Vsak gibalni vzorec ima svoje korenine v osnovnem refleksu in je povezan z ostalimi gibalnimi vzorci.” Dr. Svetlana Massgutova