Blog

PRIMITIVNI REFLEKSI IN POSTAVITEV TEMELJEV

Tudi sama se srečujem s starši in njihovimi otroci in jim pomagam na individualnih obravnavah razumeti, kaj se dogaja z njihovim otrokom in njegovimi možgani. Velikokrat je potrebno integrirati le primitivne reflekse, saj ga lahko s tem opremimo za svet, v katerega vstopa in živi.

Pomembno je, da zgradimo trdne in stabilne temelje za učenje v predšolskem obdobju, saj gremo na višje funkcije delovanja lahko le, ko so postavljeni trdni temelji.

Povzeto po – MNRI The Neurosensorimotor Reflex Integration to Promote Learning and Neurodevelopment, Svetlana Masgutova, Post-Ph.D.

Naši možgani so se začeli oblikovati, še preden smo se rodili, in plesti prefinjeno mrežo nevronov, ki nam v tem svetu pomagajo preživeti, saj se nevronske povezave kar naprej prilagajajo novim izkušnjam in vsemu, kar se novega naučimo.

V prvih petih mesecih otrokovega življenja v maternici nastane vsako minuto pol milijona nevronov in ti nevroni se kmalu specializirajo in se premaknejo na ustrezna mesta. Od vseh organov potrebujejo možgani največ časa, da dozorijo. Pri majhnem otroku rastejo dinamično hitro, njihov razvoj pa se nadaljuje vse do odraslosti. Možgane oblikuje vse, kar MISLIMO, ČUTIMO, DELAMO.

Možgani se razvijajo od spodaj navzgor. Najprej se razvijejo bolj primitivna področja možganov, kot so možgansko deblo, limbični sistem in bazalni gangliji, nato pa področja višje zgoraj.

Zato je zelo pomembno, da že zelo zgodaj postavimo ustrezne in trdne temelje za razvoj, da bomo kasneje v življenju zagotovili pravilno delovanje.

Poznamo razvojne mejnike, ki igrajo veliko vlogo pri razvoju možganskih povezav in imajo pomembno vrednost za pravilen razvoj. Ti mejniki so:

  • križno plazenje,
  • sedenje,
  • igranje z rokami in nogami,
  • stoja ob opori,
  • hoja ob opori in samostojno.

Primitivni refleksi se razvijejo že v maternici in omogočajo razvoj ploda, gradijo nevronske mreže, skrbijo za mielinizacijo v možganih in omogočajo razvoj primarnih gibov.

Če se primitivni refleksi ohranijo in ne integrirajo, prihaja do različnih izzivov kot so;

Moro refleks – preobčutljivost, slab nadzor impulzov, socialna in čustvena nezrelost

Rooting Reflex – Izbirčni jedec, izzivi z  govorom in artikulacijo

Asimetrični tonični vratni refleks – slaba koordinacija rok in oči, težave pri pisanju, težave pri prečkanju srednje črte, slabo vidno sledenje, težave pri branju in pisanju

Simetrični tonični vratni refleks – slaba drža, slab mišični tonus, slaba koordinacija rok in oči, nezmožnost sedenja pri miru

Spinalni galantni refleks – močenje postelje, pretepanje, slaba drža, težave s koncentracijo in spominom

Tonični labirintski refleks – hoja po prstih, slabo ravnotežje, slab mišični tonus, slaba prostorska orientacija

Palmer Grasp – izzivi s finimi motoričnimi veščinami, slaba ročna spretnost, neurejen rokopis.

In kot je pisala Maria Montessori v svojih knjigah: »Vsaka osebna poteza, ki jo vsrkamo kot otroci, ostane za vedno…, kajti ničesar, kar se je izoblikovalo v otroštvu, kasneje ne moremo popolnoma izbrisati.«

Viri in literatura:

Možgani  zgodba od znotraj, Ljubljana: BP,2014

https://carolinafcn.com/neurodevelopment-disorders


SIMETRIČNO TONIČNI VRATNI REFLEKS in SEDENJE NA W

Ali se srečujete z izzivi pri sedenju vašega otroka z načinom W-sed? Ga redno popravljate in postaja še bolj očiten? Potrebujete pomoč?

Potem vas vabim, da preberete naslednje vrstice…

Omenjeni refleks se pojavi v 18. tednu nosečnosti in je dejaven od šestega meseca otrokove starosti dalje. Med sedmim in devetim mesecem starosti se dojenček s pomočjo nesimetričnega gibanja začne plaziti po trebuhu. V sistem gibanja celotnega telesa se refleks integrira, ko je otrok star približno 10 mesecev.

Ta slika ima prazen atribut alt; ime datoteke je STNR1-2.png

Ne gre za primarni refleks, ampak za prehodni refleks  – saj poznate tisto: iz položaja tigra je prešel v sedeč v »mačji pozi« in se plazil po rokah in kolenih. To je tako zelo pomembno – gibalni razvoj do prvega leta. Ampak to je že druga zgodba.

Omenjeni refleks se aktivira v treh položajih:

  • kadar je glava sklonjena,
  • kadar je glava dvignjena,
  • ko je otrok na vseh štirih.

Simetrično tonični vratni refleks in vpliv na motorični razvoj:

  • skladnost gibanja,
  • grobo motorične koordinacije,
  • namerno gibanje.

Zahvajujoč temu refleksu začne dojenček razvijati bilateralne vzorce gibanja in predelovanja podatkov v levi in desni možganski polovici. Prehajati začne od homolateralnega, enostranskega vzorca k homolognemu ter kasnje h križnemu gibanju in integriranemu možganskemu delovanju.

Razvoj STNR pomaga dojenčku s križnim gibanjem pri plazenju na vseh štirih. Prav to gibanje spodbudi obe možganski hemisferi, da predelujeta podatke usklajeno.

Ko otrok sedi na W, išče ravnotežje in varnost. Pojavljata se neravnovesje in fizični nemir, zaradi nadzora nad zgornjim in spodnjim delom telesa. Če želi obladovati svoje telo, potrebuje mišično napetost, in če tega ni, telo otroka išče gotovost in komenzacijo.

Gibanje glave ne sme več vplivati na upogibanje ali iztegovanje rok ali nog.

Ko omenjeni refleks ostane aktiven, ostane v telesu neravnovesje in nemir. Zato je plazenje, sedenje in hoja upočasnjeno ali pa se razvije odstopanje z dodatnimi gibi, ki jih telo želi izvesti. Telo išče stabilnost in bo le tako nenehno kompenziralo, to pa lahko postane zelo težko in naporno in zahteva dodatno energijo.

Če se omenjeni refleks ni integriral in je to neravnovesje ostalo, oziroma se je še dodatno razvil v slabo držo, gre skupaj z roko v roki z refleksom TLR (ki ga bom opisala kot naslednjega), ki je med drugim refleks odnosa.

In ko vstopimo v šolske klopi, prihaja do naslednjih opozoril:

  • sedi pri miru,
  • napiši nekaj lepšega,
  • noge pod stol/ne pod ritjo,
  • bodi pozoren,
  • sedi vzravnano,
  • ne visi tako nad mizo,
  • odmakni roko izpod glave,

Ampak … !!! Otrok ima izzive s tem in mi ga ne razumemo, niti se ne potrudimo poskušati ga razumeti.

Ta slika ima prazen atribut alt; ime datoteke je STNR12.png

In če je STNR aktiven, prihaja do izzivov na različnih področjih:

  • sedenje na W,
  • sedenje na eni ali obeh nogah, nogi oviti okoli stola,
  • slaba koordinacija oko-roka,
  • negotovost (tako čustvena kot fizična),
  • izzivi pri branju in pisanju
  • šibka kontrola glave, kar vpliva na sposobnost pomnenja in percepcije,
  • izzivi pri prepisovanju s table, saj vpliva na binokularni vid in fokusiranje na blizu/daleč,
  • značilnosti ADHD (nemirnost v telesu, impulzivnost),
  • mišična napetost,
  • težave z vratom in/ali hrbtom,
  • izzivi pri odločanju,
  • izzivi z osredotočanjem,
  • izzivi s spominom.

Viri in literatura:

1.Sally Goddard Blythe; The well Balanced Child. Movement and early learning

2. Dr. Svetlana Masgutova; Integracija Dinamičnih in posturalnih refleksov – Nevro-senzo-motorična metoda in metoda refleksne integracije.


BONDING REFLEKS OZIROMA REFLEKS ČUSTVENE NAVEZANOSTI

Vir foto: https://kinesiologie-muenster.de/fruehkindliche-reflexe-und-verhaltensweisen/bonding-reflex-der-bindung/

Čeprav so vsi primarni refleksi pomembni, je po mojem mnenju bonding refleks oziroma refleks čustvene navezanosti najpomembnejši refleks za TRDEN in DOBER začetek.

Pomaga namreč dojenčku, da se počuti varnega in se razvije v stabilnega in uravnovešenega posameznika.

Refleks čustvene navezanosti se pojavi  v prvih 45 minutah po rojstvu, ko otrok leži na materinem trebuhu.

Prisoten je v maternici okoli 12. tedna nosečnosti in se aktivira po naravnem in uspešnem rojstvu. Pojavi se od prvih 7 minut do 1. ure po rojstvu, dozori med 8. in 10. mesecem in je popolnoma integriran z ljubečim dotikom in nego.

Kadar je refleks integriran, se:

  • počutimo varne,
  • sprejete in
  • ljubljene.

Z integriranim refleksov smo odprte narave, optimistični ter zaupamo vase.

Zato je tako izjemno pomembno, da otroka takoj po rojstvu položimo na dojko k materi. Po možnosti čim bolj koža na kožo, da si lahko vzamejo ves čas za prve pomembne trenutke naveznosti.

Ko je dojenček star okoli 8 do 10 mesecev, se refleks integrira. To pomeni, da si je otrok postavil zadostne temelje, da si upa narediti vedno več korakov sam. Dobesedno in v prenesenem pomenu – avtomatsko se začne nova faza odvajanja, s popolnim zaupanjem, da sta oče in mama samo tam, ali pa se bosta vedno vrnila.

Dobra NAVEZANOST med drugim zagotavlja notranji mir, občutek ljubljenost, zaupanje vase in v vse, kar nas obdaja, zaupanje v druge. Obstajajo ljudje, ki mislijo nate in to otroku omogoča, da se korak za korakom z zaupanjem vase poveže s svetom okoli sebe.

Oseba z dozorelim refleksom čusvene povezanosti sprejema različnost drugih in je odprta v komunikaciji.

Ne smemo pozabiti na:

  • DOTIKE – aktivacija taktilnega sistema;
  • VZPOSTAVITEV OČESNEGA STIKA – dojenček se dobro odziva, ko vidi, da se mu mati smehlja. Te izkušnje zasidrajo zmožnost očesnega kontakta in komunikacije v prihodnosti.
  • GLAS – sprožitev slušnega zaznavana in procesiranja. Novorojenček mora slišati mater, ki ga pozdravlja, prav tako mora slišati očetov glas.
  • AKTIVACIJA TELESNE DRŽE – novorojenček bi morali materi položiti na trebuh, ker to sproži abdominalni refleks. To vzpodbudi kinestetični občutek za telesno središče in po porodu otroka pomirja. Prav tako pomaga pri sproščanju napetosti in stabilizaciji stresnih hormonov. Kasneje v življenju uporabljamo položaj abdobminalnega refleksa, ko se uležemo na trebuh, ker nas ta položaj sprošča, umirja in nam daje občutek udobja.
  • AKTIVACIJA MOTORIČNEGA SISTEMA – da bi novorojenček dosegel materino dojko, naredi nekaj gibov, ki spominjajo na plazenje. Korak pomaga pri aktiviranju križnega gibanja in ga zasidra, saj ga bo v prihodnjem motoričnem razvoju potreboval. Otroka bi morali ob rojstvu položiti materi na trebuh, ker mu je na ta način omogočena stimulacija čuta za plazenje.
  • AKTIVACIJA ČUTA ZA PREŽIVETJE – Naslednji korak je, da mati novorojenčku ponudi dojko, da vzpodbudi prve gibe sesanja. Otroku s tem omogoči, da vzpostavi koordinacijo med sesanjem – goltanjem in dihanjem ter aktivira prehranjevalni refleks, ki daje telesu informacijo o količini in kvaliteti hrane. Možgani sprožijo pozitivno zaščito in strategije preživetja, ki nam v kasnješem življenju še kako prav pridejo, ko se znajdemo v stresnih in frustracijskih situacijah.

Vsi ti koraki so pomembni s stališča zmanjšanja porodnega stresa in hitrejše povrnitve moči in prilagajanja na nov svet. Prav tako so pomembni za razvoj desno – leve motorično-koordinacijskega sistema na čustveni in kognitivni ravni ter za razvoj bodočega jezikovnega razvoja in sporazumevanja z drugimi. Kadar se ta refleks pravilno sproži, privede do odprtega načina učenja in vzpostavljanja odnosov.

Če refleks ni v celoti vzpostavljen, se lahko pojavijo/izrazijo nepravilnosti:

  • Otrok ne mara biti sam, ne izpušča matere, zahteva pozornost, ga je sram in veliko joka. Pomankanje zaupanja v lastna čustva, bojijo se neuspeha in so močno odvisni od družbenega odobravanja. Negira sebe in svoje okolje.
  • Otrok zavrača svet in sebe, je agresiven in sovražen, zlahka se zaplete v provokativno vedenje,  je žaljiv, a potem spet neprizanesljiv. Je zamerljiv, neprizanesljiv in ima težavo z avtoriteto. Otrok se uči zato, ker potrebuje priznanje, in ne zato, ker ga snov zanima.
  • Strah pred porazom.
  • Nenehno išče podporo in hvalo okolice.
  • Občutljivi za mnenje družbe.
  • Zavračajo svoja čustva.
  • Ima težave, ko se sooča z avtoriteto.
  • Negativna samopodoba.
  • Čustveno ranljiv.
  • Strahovi vseh vrst.
  • Zavrača dotike.

Občutek LJUBLJENOSTI je osnova tega, kako delujemo do sebe, svojih bližnjih, svoje družine, prijatelje, pa tudi do družbe. To v nas gradi samozavest in odpornost, da čutimo, razmišljamo in delujemo.

POVEZOVANJE je življenjska potreba.

DOTIK je življenjska potreba, je korenina, je hrana za otroka.

RAZVOJ: 45 – 60 minut po rojstvu

Glede na materino pozornost se vez lahko razvije do 10 meseca.

Trajanje: Vseživljensko

Integracija: Pomemben za vstop v druge odnose. Pomembno je dati in vzeti brezpogojno ljubezen.

Viri in literatura:

  1. https://kinesiologie-muenster.de/fruehkindliche-reflexe-und-verhaltensweisen/bonding-reflex-der-bindung/
  2. Dr. Svetlana Masgutova; Integracija Dinamičnih in posturalnih refleksov – Nevro-senzo-motorična metoda in metoda refleksne integracije.